Pivo in postopek varjenja

Alkohol v pivu pridobimo s fermentacijo sladkorja, ki ga v veliki večini pridobimo iz raznih škrobnih žitaric. Ostale sestavine v pivu so še voda, hmelj in kvas.

Pri pivovarstvu je poglavitnega pomena čistoča, zato se vse začne pri čiščenju. Tu lahko najmanjša napaka loči kvalitetno pivo od okuženega zvarka, ki ne bo primeren za prodajo ali zaužitje.

Ko je vse brezhibno čisto, nastopi mletje sladu. V prvi fazi varjenja ga zmletega namočimo v vodo pri določenih temperaturah, da iz sladu pridobimo fermentabilne sladkorje. To drozgo nato precedimo in sladico prečrpamo v vrelni kotel, kjer se prevre ter doda že prve adicije hmelja za grenkobo, aromo in okus.

Pivino nato ohladimo na fermentaciji primerno temperaturo in dodamo kvas. Ta nato v posodi opravi svoje delo in sladkor spremeni v alkohol in ogljikov dioksid ter izloči številne druge aromatične spojine, ki tvorijo končno pivo. Po fermentaciji nastopi faza zorenja, kjer kvasu dovolimo, da počisti za sabo in da se okusi povežejo v končno celoto.

Družine in stili piva

Pivo se v osnovi deli na dve veliki družini in eno nekoliko manjšo, ki so povezane z vrsto kvasa, ki je bil uporabljen za pretvorbo sladkorja v etanol in ogljikov dioksid kot je stranski produkt fermentacije. Tako poznamo piva spodnjega vretja ali lager piva in pa piva zgornjega vretja ali ale piva. Tu so še kisla piva divje fermentacije, kjer pivo izpostavimo okoljskim organizmom, ki ob stiku s pivino pričnejo postopek spontane fermentacije. Vsaka izmed teh družin pa se še dodatno deli na stile piva. Teh je trenutno okoli 120, številka pa iz leta v leto raste, predvsem zahvaljujoč butičnim pivovarjem, ki te okvirje brišejo in rušijo ter tako ustvarjajo nove stile. Vsak stil piva ima predpisane lastnosti, katerim mora ustrezati, da spada v ta okvir. Te lastnosti so barva, grenkoba, alkoholna stopnja ter za stil značilne sestavine.

India Pale Ale

Ameriška verzija stila IPA velja za trenutno najbolj priljubljeno med ljubitelji craft revolucije, ki je v dobršni meri tudi zakuhala razcvet craft pivovarstva po svetu. Stil izvira iz angleške inačice, kateri so ameriški pivovarji dodali ogromne količine aromatičnih hmeljev. Hvala, pivovarna Anchor, za prvo inačico tega piva, ki so ga zvarili leta 1975 s hmeljem Cascade.

Ime India Pale Ale (IPA) izhaja iz zanimive zgodbe: prvotna inačica piva je bila namreč zvarjena za britanske kolonialne sile, ki so delovale v Indiji v 18. in 19. stoletju. Pivo so izdelovali tako, da so mu dodali več hmelja in ga shranjevali v hrastovih sodih, da bi preživelo dolgo potovanje do Indije.

IPA je tako najbolj znan po veliki količini hmelja, ki dajejo pivu okus in aromo po agrumih, borovcih in drugih zeliščih. Medtem ko je klasična angleška verzija IPA nekoliko manj grenka in bolj ravnovesna, pa so ameriške različice bolj intenzivne, saj imajo večji poudarek na hmelju in močnejšem okusu ter vonju.

IPA je običajno svetlo pivo, lahko pa ima različne odtenke, od zlato-rumene do temne jantarne barve. Alkoholne stopnje se lahko razlikujejo od blage do visoke, odvisno od vrste IPA-ja. Izjemno lepo se poda k pikantnim jedem ter burgerjem, pizzam in cvrtju.

Stil IPA ima tudi številne različice, med njimi Session IPA, ki se odlikuje po nizki vsebnosti alkohola in enostavnem pitju. Pogosto ima lahek in osvežujoč okus, s poudarkom na okusu hmelja in z manj grenkobe. Imperial IPA, imenovana tudi Double IPA, pa se odlikuje po visoki vsebnosti alkohola in intenzivnih okusih hmelja. Imperial IPA piva imajo običajno močnejši in bolj zapleten okus kot druge IPA vrste, z višjim ABV, ki lahko doseže 7% do 12% ali več. Pogosto imajo pogumen, grenak okus, močan vonj po hmelju in dolg, trajajoč zaključek.

NEIPA

NEIPA (New England India Pale Ale) je stil piva, ki se je prvič pojavil v Združenih državah Amerike, v regiji New England v začetku 21. stoletja. Gre za vrsto IPA-ja (India Pale Ale), ki ima večji poudarek na hmelju in manj na grenčici kot klasični IPA-ji.

NEIPA-ji so znani po tem, da so oblačni (z imenom “hazy” IPA), z močno sadno aromo in okusom, ki spominja na citrusne ali tropske sadeže, ter imajo pogosto nižjo stopnjo ogljikovega dioksida. Pogosto se uporablja tudi veliko količino hmelja, ki se doda v poznejši fazi fermentacije (postopek, imenovan “hop bursting”), da se doseže bolj intenziven okus in aroma.

NEIPA-ji so priljubljeni med pivoljubi, ki iščejo piva z veliko sadnega okusa in aromo ter manj grenčice, ki jo najdemo v klasičnih IPA-jih.

Dobro se ujema z začinjeno in morsko hrano, kot so morski sadeži, ostrige in školjke, a tudi z zrelimi aromatičnimi siri. Po drugi strani pa jih lahko uspešno kombiniramo tudi z različnimi solatami in zelenjavo, še posebej tistimi, ki vsebujejo agrume. V splošnem velja, da se NEIPA dobro ujema z živili, ki imajo intenzivne, kompleksne arome, saj lahko to pivo uravnoteži in poudari okus hrane.

Stout

Stout je temno pivo, ki se ponaša s polnim in bogatim okusom. Izhaja z Irske in je eden najbolj priljubljenih stilov temnega piva po vsem svetu. Stout je običajno temno rjave ali črne barve, z bogato kremasto peno.

Obstaja več vrst stouta, odvisno od uporabljenih sestavin in načina priprave, med njimi so najbolj priljubljene:

Dry Stout: ta varianta je zelo suha in lahka. Pogosto se uživa kot osvežilno pivo, saj ima nizko vsebnost alkohola in sladkobe. Najbolj znana vrsta Dry Stout piva je Guinness, ki izvira z Irske.

Sweet Stout: ta varianta ima večjo vsebnost sladkorja kot Dry Stout in je bolj polnega okusa. Pogosto se uživa kot desertno pivo, saj ima sladkast okus, ki spominja na kavo ali čokolado.

Oatmeal Stout: ta varianta Stout piva vsebuje ovsene kosmiče, ki dodajo gladkost in kremasto teksturo. Okus je poln in bogat, z notami kave, čokolade in karameliziranih sladov.

Imperial Stout: ta vrsta Stouta je močnejša in bolj polnega okusa. Pogosto se ponaša z visoko vsebnostjo alkohola, ki lahko doseže tudi do 10% ali več. Imperial Stout je znan po svojih intenzivnih okusih, ki spominjajo na temno sadje, kavo, čokolado in vanilijo.

Pivo Stout se lepo prileže kot spremljevalec k hrani, zlasti k jedem na žaru, kot so burgerji in steak, ali k sladkim jedem, kot so torte in sladoled. Pogosto se uživa tudi kot samostojno pivo, saj ima bogat in edinstven okus.

Lagerji

Lager je ena najbolj razširjenih vrst piva na svetu. Ležaki se ponašajo s svetlo, zlatorumenim odtenkom, srednje močnim telesom in veliko mehurčki, ki se sproščajo v steklu.

Glavna razlika med lagerjem in drugimi vrstami piva je v načinu fermentacije. Za lager pivo se uporablja metodo fermentacije pri nizkih temperaturah (med 7 in 15 stopinj Celzija), s čimer se omogoči, da se kvasovke počasi usedejo na dno posode in s tem omogočijo bolj čist in osvežujoč okus piva.

Obstaja več vrst ležakov, nekatere izmed njih so:

Pilsner: ta varianta piva je najbolj razširjena oblika lager piva in izvira iz mesta Plzen na Češkem. Zanjo je značilna svetla barva, srednje močno telo in uravnoteženi hmeljni in sladni okusi.

Munich Helles: ta varianta piva izhaja iz Münchna in ima značilno zlato barvo, srednje močno telo in nizko stopnjo grenkobe. Pogosto se pije kot osvežilno pivo.

Bock: ta varianta je močnejša in bolj polnega okusa. Pogosto se pripravi za praznične dogodke in se zaužije v manjših količinah. Ima temnejšo barvo, močnejši okus in visoko vsebnost alkohola.

Dortmunder: ta varianta ležaka izhaja iz Dortmunda v Nemčiji in je poznana po svoji srednje močni telesnosti in uravnoteženih okusih. Pogosto se uživa kot aperitiv in je znana po svoji visoki pitnosti.

Pivo Lager se pogosto uživa hladno in je lahko odličen spremljevalec k hrani, saj ima osvežujoč, nevsiljiv okus, ki se odlično poda k številnim jedem.

Kisla Piva

Kisla piva so vrsta piva, ki imajo visoko kislost zaradi kislega kvašenja, ki se razlikuje od tradicionalnega pivskega kvašenja. Ta proces nastane zaradi dodajanja različnih bakterij, kot so Lactobacillus, Pediococcus in Brettanomyces, ki med fermentacijo proizvajajo mlečno kislino in druge kisline, ki dajejo pivu kisel okus.

Obstaja več vrst kislih piv, vključno z Berliner Weisse, Gose, Flanders Red Ale, Lambic in American Wild Ale. Vsaka od teh vrst ima svoj edinstven okus in značilnosti. Na primer, Berliner Weisse je svetlo rumeno pivo z nizko vsebnostjo alkohola in visoko kislostjo ter ima značilno okus po kislih žemljicah.

Gose je podobna, vendar vsebuje tudi sol, ki ji daje značilen slan okus. Izvira iz mesta Goslar v severni Nemčiji, tradicionalno pa se izdeluje s pšeničnim sladom, sladkorjem, koriandrom in soljo. Posebnost Gose piva je v tem, da mu dodajo tudi mlečno kislinsko kulturo in kvasovke, ki povzročijo kislo fermentacijo, nato pa se mu doda sol in koriander, ki mu dodata slan in pikanten okus.

Gose je značilno svetlo rumene barve in ima nizek do srednje visok odstotek alkohola. To pivo je tradicionalno proizvedeno v območju Lipske regije v Nemčiji, vendar je v zadnjem času pridobilo na priljubljenosti in se proizvaja v številnih drugih državah. Pogosto se pije v poletnih mesecih, ko je vroče, ker je zelo osvežilna in lahkotna pijača, ki jo je enostavno piti. Poleg tega ima nizek odstotek alkohola, zato je primerna tudi za tiste, ki želijo uživati v pivu, vendar ne želijo popiti preveč.

Kisla piva so pogosto priljubljena med ljubitelji piva, ki iščejo nekaj drugačnega in edinstvenega. Zaradi svoje visoke kislosti se kisla piva pogosto ujemajo s hrano, kot so ribe, školjke, solate, kislo zelje, sir in sadje.